Delovanje Radio TV kluba Murska Sobota sega v leta po osvoboditvi v okvire tedanje ljudske tehnike, ki je v Prekmurju začela z delovanjem leta 1947. Prvi radioamaterji so se začeli zbirati že leta 1948, radio klub pa je bil uradno ustanovljen leta 1949.
Iniciator za ustanovitev kluba v Murski Soboti je bil, sedaj že pokojni Ludvik Kerčmar. Prvi radioamaterji pa so bili:
- Ludvik Kerčmar,
- Zvone Potočnik,
- Stane Podlunšek,
- Mirko Baligač,
- Branko Radešič,
- Balažic,
- Kos,
- Sukič,
- Ludvik Meolic in
- mogoče še nekateri.
Žal pri zbiranju teh podatkov ni na voljo nobene arhivske dokumentacije in je zato možno, da so nekatere stvari izpuščene, enako tudi prvi člani kluba.
Volja za delo je bila velika, vendar so se ti “očetje radioamaterizma” v soboški občini srečevali z velikimi težavami. Ker je bilo Prekmurje eno izmed manj razvitih v Sloveniji, saj ni bilo elektrificirano in je bilo nasploh tehnično zaostalo, je bilo delo prvih radioamaterjev predvsem izobraževanje. Organizirali so tečaje: kaj je elektrika, kako deluje radio, kako električni kuhalnik…
Prvi primernejši prostori kluba so bili na dvorišču stare osnovne šole na Titovi cesti (sedaj je tam prodajalna, pa tudi Titova cesta se imenuje Slovenska ulica…). Prvo radioamatersko postajo sta delala Kerčmar in Weingerl iz Maribora. Žal ta postaja ni delala in ker je nista mogla popraviti, saj v tem času ni bilo možno kupiti raznih sestavnih delov, so oddajnik kupili od nekega radioamaterja iz Beograda. Sprejemnik je bil kupljen na vojaškem odpadu v Zagrebu. Ta prva postaja je bila zelo velika – kot omara in si moral biti že pravi strokovnjak, da si lahko z njo vzpostavil zvezo.
Konec leta 1950 so radioamaterji že začeli vzpostavljati zveze. Kdaj in s kom je bila vzpostavljena prva zveza, ne vemo. Najstarejšo QSL kartico je ohranil Mirko Baligač (danes na žalost že pokojni). Iz nje je razvidno, da je dne 15.08.1951 vzpostavil zvezo s SL5CZ na 7 MHz.
Radio klub Murska Sobota bi naj dobil klubski pozivni znak YU3DBC leta 1955. Točnega podatka žal nimamo. Tega leta je Radio klub tudi izdal poljudno knjižico “Mladi radioamater“, ki je služila kot pripomoček pri izobraževanju. Levji delež pri pripravi tega gradiva je opravil Ludvik Kerčmar. Izvod te knjižice se hrani tudi v NUK-u v Ljubljani.
Delalo se je le na KV in to samo v telegrafiji, v glavnem zveze z Evropo. Ludvik Meolic je prvi v soboškem klubu vzpostavil zvezo z Ameriko. Leta 1956 se je Radio klub preselil v prostore soboškega gradu. Tudi tu smo se selili iz enega prostora v drugega.
Leta 1956 je bil organiziran prvi operaterski tečaj. Vodil ga je Branko Radešič. Članstvo se je povečevalo, najbolj pa po prihodu Toneta Grčarja leta 1957. Članov – operaterjev je bilo do leta 1956 petnajst. Se je pa to število močno povečalo po letu 1960, ko so se začele ustanavljati sekcije po prekmurskih vaseh.. Od leta 1960 do leta 1970 je članstvo naraslo na 230 operaterjev, nato pa začelo upadati. Ni bilo več toliko tečajev, tudi zaradi slabe opremljenosti sekcij, pa tudi zaradi težnje po večji kakovosti dela, kar je pomenilo pomanjkanje časa za množično vključevanje članstva. Ves čas obstoja kluba pa je še vedno včlanjenih več kot 80 operaterjev in je tako soboški RTV klub eden večjih v Sloveniji. Leta 1960, največ po zaslugi Staneta Podlunška, Toneta Grčarja ter ostalih članov, so bili zgrajeni sedanji prostori kluba v soboškem parku. Leta 1962 je bila ustanovljena sekcija v Tešanovcih (YU3KAB) nato v Križevcih (YU3DPI) in Lipovcih (YU3DWR). Za tem pa so bile ustanovljene še sekcije v Radencih (YU3DTB), Puconcih (YU3DCO), Beltincih (YU3DBM), Cankovi (YU3DCR), Ratkovcih (YU3DCA), Dokležovju (YU3DFA) in Tišini (YU3DCI). Iz teh sekcij, ki danes več ne obstajajo, je izšlo veliko dobrih radioamaterjev, ki so s svojim delom in entuziazmom pripomogli k uspehu matičnega radiokluba.
Ves čas delovanja pa so potekali razni tečaji in izobraževanja članov. V klubu je tako vedno bilo nad 90 članov. zaradi tega je bilo potrebno stalno nabavljati in posodaljati klubsko tehniko. Sčasoma smo tako prišli do sodobnih antenskih sistemov in novih radijskih postaj. Veliko pomožne opreme (ojačevalniki, razna merilna oprema, filtri…) pa smo izdelali tudi sami.
Leta 1989 smo praznovali 40-letnico delovanja in smo pripravili veliko razstavo v soboški galeriji. Predstavili smo tehniko “nekoč in danes” in na ta način približali naše delo sobočancem in vsem, ki so želeli vedeti kaj več o ljudeh, ki včasih “na luno lajajo…”. Izdali smo tudi brošuro “Naših 40 let” .
Ob tej priložnosti smo prejeli tudi posebno priznanje s strani Predsedstva SFRJ – Red zaslug za narod s srebrno zvezdo.
Leta 1974 je bila kupljena polprofesionalna TV kamera in s pomočjo strokovnjakov podjetja Elrad Iz Gornje Radgone izdelan lasten TV oddajnik. S tem smo bili prvi v Jugoslaviji, ki smo ponesli živo sliko preko etra na radioamaterskih frekvenčnih območjih. Zaradi tega se naš klub tudi imenuje Radio TV klub.
Krajši članek na to temo je bil objavljen tudi v 29. številki ATVS novic, 20. junija 2003.
Da bi se lahko kosali v tekmovanjih pri vzpostavljanju zvez z radioamaterji po svetu, smo na Dolini leta 1975 zgradili tekmovalni center, ki smo ga začeli prenavljati in širiti ravno ob naši 50-letnici (1999). Seveda posodobitve, spremembe, dopolnitve in rušenje že zgrajenega nikoli ne preneha. Stalno nekaj spreminjamo in skrbimo, da nam ni dolgčas. Zahtevnost uporabe nameščene tehnike narašča in v bližnji prihodnosti brez branja priročnika za uporabo (minimalno 1617 strani) ne bo šlo…
